Glasilo župnij Sv. Lovrenc na Pohorju, Sv. Marija v Puščavi in Ruše  

Leto MMXXV, št. 13, 26.10.2025, mob. 031-587-955

Oznanila:

Vstopamo v mesec november, ko več razmišljamo o večnem življenju. K temu nas vabi praznik VSEH SVETIH. Spominjamo se vseh, ki so že pri Bogu v večnosti in naj bo to znamenje našega upanja in vere, da bomo tudi mi nekoč živeli v večnosti. Cerkev naklanja v prvih osmih dneh novembra popolni odpustek za vsak obisk pokopališča in molitev za rajne, če smo bili pri sv. spovedi in obhajilu ter molimo po namenu Cerkve in papeža.

Bogoslužje ob prazniku 'Vseh svetih; na pokopališču v Puščavi ob 8.30 sv. maša in pokropitev grobov - v primeru slabega vremena v župnijski cerkvi, v Lovrencu v župnijski cerkvi ob 10. uri sv. maša, ob 11. uri molitev in pokropitev grobov, v pokopališki cerkvi v Rušah ob 14. uri sv. maša, ob 15. uri molitev in pokropitev grobov.

---

»Dva človeka sta šla v tempelj molit: eden je bil farizej, drugi cestninar. Farizej se je postavil in pri sebi molil takóle: ›Bog, zahvaljujem se ti, da nisem kakor drugi ljudje: grabežljivci, krivičniki, prešuštniki ali tudi kakor ta cestninar. Postim se dvakrat na teden in desetino dajem od vsega, kar dobim.‹ Cestninar pa je stal daleč proč in še oči ni hôtel dvigniti proti nebu, ampak se je tolkel po prsih in govóril: ›Bog, bodi milostljiv meni grešniku!‹ Povem vam, ta je šel opravičen domov, oni pa ne; kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.«  Lk 18,10–14

Številne t.i. »nove oblike vernosti«, ki so danes v modi, pojmujejo odrešenje kot osebno pridobitev, ki jo pripisujejo meditativnim in prehrambenim tehnikam ali pa posebnim filozofskim spoznanjem. Krščanska vera pa odrešenje pojmuje kot zastonjski Božji dar v Kristusu, ki nedvomno zahteva osebni napor in izpolnjevanje zapovedi, toda bolj kot odgovor na milost, ne pa kot njen vzrok.

Preveč poenostavljeno bi bilo poistovetiti cestninarja s kristjani in farizeja s preostalimi. Razlika je mnogo bolj prefinjena. Tudi med kristjani nekateri pripadajo kategoriji farizejev in drugi skupini cestninarjev.

Nek kristjan se, na primer, obnaša kot farizej, ko sam od sebe postavi merila za dobro in slabo, na način, ki seveda natančno odgovarja tistemu, kar on počne. Mož ali družinski oče bo rekel: »Idealen mož, odličen družinski oče je tisti, ki se obnaša tako in tako …« in že potihoma opisuje samega sebe. Tudi jaz, ki vam govorim, lahko rečem ali sam pri sebi mislim: »Idealen duhovnik je tisti, ki dela to in tako, ki pridiga to in tako, ki uporabi svoj čas za to in tako …« in se razume, tako, kot to delam jaz. Sveto pismo vse to imenuje samoopravičevanje. Toda ta, ki samega sebe opravičuje, ne bo nikoli izkusil, kaj pomeni, da mu je Bog naklonil, kakor cestninarju, da se je »vrnil domov opravičen«.

In cestninar nam svetuje preprost ter učinkovit način, kako stopiti pred Gospoda; potrebno je le reči: »Bog, bodi milostljiv meni grešniku!«. Čeprav kratka, ta molitev vsebuje vse. Bog in človek stojita drug pred drugim, Bog in človek, vsak s tistim, kar jima je najbolj lastno: človek s svojim grehom, Bog s svojim usmiljenjem. Molitev, ki je hkrati polna ponižnosti in zaupanja, a ki seže naravnost v Božje srce.   (R. Cantalamessa)