Shalom april 2024
Ob Cvetni nedelji…Hvaležno te častimo, Najvišji! Ponižal si se, da bi nas povišal. Sprejel si sramotenje, da bi nam zaslužil čast. Postal si ubog, da bi nas obogatil. Dal si se vkleniti, da bi nas osvobodil. Pustil si si vzeti oblačila, da bi nas oblekel. Bil si kronan s trnjem, da bi mi postali kralji. Uklonil si se smrti, da bi mi živeli. Bil si položen v grob, da bi nas obudil. »Hozana!« Blagoslovljen, ki prihajaš v sijaju svoje božanske dobrote! (J. Suavenay)
Praznujte Veliko noč, slavite Vstalega, kajti križ ni več ključ, ki vse zapira. Bog ga je obrnil, da bi našli odprta vrata. Praznujte veliko noč, slavite Živega, kajti smrt ni več strah pred ničem. Bog ji je odvzel želo, da bi našli polno življenje. Praznujte veliko noč, slavite Poveličanega, kajti rane niso več znamenje nemoči. Bog jih je napravil za okras Zmagovalca, da bi lahko praznovali. Praznujte veliko noč, slavite Zmagovalca, kajti grob ni več zadnje bivališče človeka. Bog ga je odprl, da bi našli dom v nebesih. (A. Albrecht)
Blagodejen je tvoj pozdrav: Mir vam bodi. Žejni smo, Gospod, tvojega miru in tvojega varstva. Nesrečni dvomljivci smo, nemirni iskalci, kljubovalni kot Tomaž. Odpiraš nam svojo srčno stran, da bi videli in verovali. Mir vam bodi! Hvala za dobroto, ki veje iz tvojih besed. Vstajenjski pozdrav nas navdaja z upanjem, da bo zemljo obvarovala tvoja neizčrpna ljubezen. (B. Golob, Zahvala za Božji kruh)
Gospod Jezus, premagal si smrt, in nam podaril novo življenje, v katerem smo za vedno povezani s teboj. Pomagaj nam, da bomo tudi mi darovali svoje življenje za druge, da jih bomo imeli tako radi, kot nas imaš rad ti. Amen. Aleluja! (Glasnik)
Jezusovi učenci so se zelo razveselili, ko jim je Jezus po vstajenju pokazal svoje roke in stran. Vedeli so, da je to on, ki je vstal od mrtvih in resnično živi. Ne bodimo kakor neverni Tomaž, ampak kot ostali njegovi učenci! Razveselimo se ga, ko pri vsaki sveti maši stopa tudi med nas pod podobo belega kruha – hostije. Želi nam povedati, da je vedno ob nas, nas spremlja in vzpodbuja, da bi verovali vanj. In ne samo to; tudi da bi drugim pripovedovali o njem, o njegovem življenju, njegovih delih in njegovi neizmerni ljubezni do vsakega človeka. (Glasnik)
O Jezusu, njegovem učenju in delovanju, o resnicah, ki jih je učil, o ljubezni, ki jo je izkazoval, o čudežih, ki jih je delal, o veselju, ki ga je prinesel na svet s svojim vstajenjem …, kot otrok nisem mogel kaj dosti razumeti. A sem vse to podzavestno vsrkaval vase ob svojih starših. Oče in mati sta s svojim notranjim mirom, z veseljem, dobroto, poštenostjo, zvestobo, potrpežljivostjo in mnogočem drugim rahljala zemljo mojega srca, da je v njej mogla vzkliti in rasti vera v Jezusa. Božična radost, postna resnost, velikonočno veselje, praznovanje nedelje … vse to je bilo tako iskreno in naravno, da je v meni izoblikovalo vero. Očetovo in mamino neuničljivo upanje je pričalo, da verovati v Kristusa pomeni zajemati iz vrelca, ki daje čudežno moč.Ne bi hotel poviševati svojih staršev, a to potrjuje, kar je Jezus naročil apostolom in je zapisano v zadnjem stavku današnjega evangelija: »Vi ste priče teh reči.« Moja vera sloni na pričevanju tistih, ki sem jih videl po veri živeti. Vera večine vas, prav tako sloni na pričevanju tistih, ki ste jih vi videli živeti po veri. Če gremo po tej poti nazaj, pridemo do pričevanja tistih, ki so vstalega Jezusa zares videli. Nadaljujmo to pot pričevanja tudi mi. (F. Cerar)
YOUCAT – katekizem za mlade
Se je Jezus z vstajenjem vrnil v tisto telesno stanje, ki ga je imel med svojim zemeljskim življenjem?
Od mrtvih vstali Gospod se je svojim učencem pustil dotikati, z njimi je jedel in jim pokazal rane svojega trpljenja. In vendar njegovo telo ni več pripadalo le zemlji, ampak Očetovemu Božjemu območju. (KKC 645–646)
Vstali Kristus, ki nosi rane križanja, ni več vezan na prostor in čas. Lahko je vstopil skozi zaprta vrata in se svojim učencem na različnih krajih prikazal v taki podobi, da so ga neposredno prepoznali. Kristusovo vstajenje torej ni bilo vrnitev v normalno zemeljsko življenje, temveč vstop v nov način bivanja: »Saj vemo, da Kristus, potem ko je bil obujen od mrtvih, več ne umre; smrt nad njim nima več oblasti« (Rim 6,9).
Oznanila:
25.3., praznik Gospodovega oznanjenja in sklep 'Tedna družine'; pred sv. mašo molitev za blagoslov v družinah (ta dan še posebej molimo za dar materinstva)
Pred veliko nočjo bo v baziliki Matere Usmiljenja v Mariboru (frančiškani) v velikem tednu priložnost za sv. spoved od ponedeljka do petka, od 7. do 12. ure in od 14. do 19. ure, prav tako v stolnici ob jutranji in večerni sv. maši
27.3., ob 8. uri čiščenje in priprava cerkve za velikonočne praznike, Bog lonaj za pomoč!
28.3., ob 9. uri krizmena maša v mariborski stolnici
28.- 30.3., velikonočno tridnevje;
- četrtek, ob 18.30 spomin zadnje večerje
- petek, ob 18. uri križev pot, ob 18.30 spomin Jezusovega trpljenja in smrti na križu
- sobota, ob 7. uri blagoslov ognja, čez dan blagoslov velikonočnih jedi, ob 18.30 velikonočna vigilija
29.3., začetek devetdnevnice Božjega usmiljenja
31.3., VELIKA NOČ; ob 7. uri vstajenjska procesija in sv. maša, ob 10. uri velikonočna sv. maša
1.4., velikonočni ponedeljek, sv. maša ob 10. uri; dan, ko se kristjani podamo v Emavs, kar pomeni, da obiščemo sorodnike, prijatelje in znance ter se skupaj poveselimo in oznanjamo velikonočno novico, da je Jezus vstal in živi!
4..-6.4., obhajamo prvi četrtek, petek in soboto; dopoldne obisk bolnikov na domu; pred sv. mašo smo vabljeni k molitvi pred Najsvetejšim za duhovne poklice, za Božje usmiljenje in k obnovitvi posvetitve Jezusovemu in Marijinemu srcu
7.4., bela nedelja, nedelja Božjega usmiljenja; zaključek devetdnevnice Božjega usmiljenja
15.-21.4. teden molitve za duhovne poklice
18.4., po sv. maši 'kateheza za odrasle'
21.4. nedelja dobrega pastirja
25.4., praznik sv. Marka; prosimo za dar vsakdanjega kruha in Božje varstvo
Blagoslov ognja ob 7. uri
Blagoslov velikonočnih jedil:
Smolnik ob 9.00
Log ob 11.00
Bistrica ob Dravi ob 11.45
Bezena ob 12.15
Ruše ob 10.00, 14.00, 15.00, 16.00 in 17.00